Grad Muretinci

Sredi ravnine Ptujskega polja stoji Grad Muretinci, v strokovni literaturi imenovan tudi križevniški dvorec Muretinci. Za njegovimi zidovi se skriva večstoletna zgodba, povezana s plemiškimi rodbinami, nemškim viteškim redom, gospodarjenjem in skrbjo za ljudi.

Današnji dvorec je svojo značilno podobo dobil v 17. stoletju, zgodovina kraja in muretinske posesti pa sega še mnogo dlje v preteklost.

Naselje Muretinci se v pisnih virih prvič omenja že leta 1322 kot Meretinczen. Predhodnik današnjega gradu je zanesljiveje izpričan leta 1542, ko je med posestmi Luke Szekelyja, gospodarja Borla in Ormoža, omenjena tudi pristava oziroma dvor Muretince.

Pomembna prelomnica je bilo leto 1652, ko je muretinska posest prešla v roke nemškega viteškega reda, ki jo je upravljal iz komende v Veliki Nedelji. Križevniki so kmalu zatem zgradili dvorec, kakršnega v osnovnih potezah poznamo še danes.

Ohranjen napis z letnico 1660 na kamniti prekladi portala v grajsko kapelo označuje zaključek gradnje, zato lahko nastanek današnjega gradu umestimo med leti 1652 in 1660. Zgraditi ga je dal Johann Jakob grof Daun, pomemben predstavnik nemškega viteškega reda, ki je novo grajsko kapelo izbral tudi za kraj svojega poslednjega počitka.

Posebnost Gradu Muretinci je njegova dobro ohranjena osnovna arhitekturna zasnova, ki se skozi stoletja ni bistveno spreminjala.

Grad je zasnovan okoli notranjega dvorišča, njegovo značilno podobo pa dopolnjujejo vogalni stolpi. Na dvoriščni strani izstopajo nadstropne arkade na okroglih stebrih, v notranjosti pa so se ohranili nekateri prvotni kamniti portali, leseni stropovi in drugi arhitekturni elementi.

Pomemben del gradu je bila tudi kapela sv. Ane. V njej je pokopan graditelj današnjega dvorca Johann Jakob grof Daun, z njegovo gradnjo pa je povezan tudi ohranjeni napis iz leta 1660.

Grad Muretinci ni bil le plemiško bivališče. Za križevniški red je imel predvsem pomembno gospodarsko in upravno vlogo, saj je bil povezan z obsežno zemljiško posestjo in gospodarjenjem širšega območja.

V prvi polovici 20. stoletja je dobil novo, socialno vlogo. Leta 1926 je bil dvorec že v zelo slabem stanju, pred nadaljnjim propadanjem pa ga je pomagala rešiti načrtovana preureditev v socialno ustanovo.

Križevniki so grad pred drugo svetovno vojno preuredili za socialne namene, po vojni pa je v njem deloval Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci.

Leta 2005 je grad ponovno prešel v last nemškega viteškega reda, pozneje pa je bil delno obnovljen.

Danes Grad Muretinci ni le spomin na preteklost. Njegovi prostori skozi dejavnosti Kulturno umetniškega društva Baron ponovno dobivajo vsebino, obiskovalcem pa omogočajo, da grajsko zgodovino ne le spoznajo, ampak tudi doživijo.

Na gradu potekajo vodeni ogledi, srednjeveške in rokodelske delavnice, programi za šolske skupine, društva in druge obiskovalce ter različna grajska doživetja. Med prepoznavnimi dogodki je tudi Baronov tabor, ki s prikazi življenja, obrti, iger in srednjeveškega omizja obiskovalcem približuje vzdušje nekdanjih časov.

Grad ponuja različne možnosti za obiskovalce – od klasičnega vodenega ogleda do nekoliko drugačnega grajskega doživetja.

Vodeni ogledi gradu obiskovalce popeljejo skozi zgodovino, grajske prostore in zgodbe njegovih nekdanjih prebivalcev. Program je mogoče dopolniti z animacijo, grajsko dobrodošlico in ogledom filma o zgodovini gradu.

Grajska razvajanja so namenjena praznovanjem, obletnicam, zaključkom in drugim družabnim srečanjem. Na voljo so grajske sobane ali veliko grajsko dvorišče, program pa je mogoče dopolniti z vodenim ogledom, srednjeveškimi igrami in pogostitvijo.

Za podjetja in druge organizirane skupine so na voljo grajske aktivnosti in team buildingi s sodelovalnimi igrami, delavnicami in animacijskim programom.

Posebna doživetja pripravljajo tudi za osnovnošolce, ki skozi srednjeveške in rokodelske delavnice na praktičen način spoznavajo življenje nekoč, ter za upokojence, ki lahko izbirajo med različnimi ustvarjalnimi delavnicami.

Najmlajši pa lahko na gradu praznujejo tudi rojstni dan – z raziskovanjem grajskih soban, srednjeveškimi igrami in lovom na grajski zaklad.

• da se Muretinci prvič omenjajo že leta 1322 kot Meretinczen?
• da je današnji dvorec nastal med letoma 1652 in 1660?
• da je graditelj dvorca Johann Jakob grof Daun pokopan v grajski kapeli?
• da je bila grajska kapela posvečena sv. Ani?
• da je imel grad ob koncu 19. stoletja v nadstropju veliko predsobo in kar 16 sob, pod delom stavbe pa vinsko klet?
• da se osnovna zunanja podoba gradu skozi stoletja ni bistveno spreminjala?

Grad Muretinci je mnogo več kot mogočna stara stavba. Od srednjeveškega dvora in križevnikov do socialne ustanove ter današnjih grajskih doživetij se je njegova vloga skozi stoletja spreminjala, njegova zgodba pa ostaja pomemben del kulturne identitete Muretincev in Občine Gorišnica.

Danes grad ponovno odpira vrata obiskovalcem in dokazuje, da lahko stoletna dediščina ob skrbnem ohranjanju še vedno živi.